Triglav je z 2864 metri najvišja slovenska gora ter najvišji vrh Julijskih Alp, kot tudi edini vrh v Sloveniji, ki je višji od 2800 metrov. Triglav predstavlja simbol slovenskega naroda, naša sveta gora. Julius Kugy, eden pionirjev gorništva v Julijskih Alpah, je goro imenoval kraljestvo. Na vrhu gore nas pričakuje Aljažev stolp, gre za kovinski valj, ki so ga razglasili za kulturni in zgodovinski spomenik. Stolp so Aljaževi prijatelji v letu 1895 prinesli na vrh Triglava. Ob nevihtah stolp deluje kot Feradayeva kletka, saj so udarci strele v izpostavljeni vrh zahtevali žrtve že med prvimi pristopniki. V letu ko so na vrh prinesli stolp, torej 1895, je župnik Jakob Aljaž Triglav kupil z namenom, da bi ga obvaroval pred germanizacijo. V primeru nevihte lahko v stolpu vedri do 5 ljudi. Danes se stolp uporablja tudi kot krstilnica vseh, ki se prvič povzpnejo na vrh Slovenije. Ti za srečo dobijo 3 simbolične udarce z vrvjo po riti. Tik pod vrhom se nahaja Satničevo zavetišče, ki ga je dal izklesati Jakob Aljaž.

Na Triglav se lahko povzpnemo iz več smeri, iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in Bohinja. Najkrajši vzpon na goro je iz doline Vrat, medtem ko je najlažja in najdaljša, 7 kilometrov dolga pot, skozi dolino Krme. Triglav se kot slovenski simbol nahaja tudi na grbu slovenske zastave. Na severni strani lahko vidimo Triglavski ledenik. S to mogočno goro je povezana tudi legenda o Zlatorogu. Triglav se nahaja v osrednjem delu največjega slovenskega narodnega parka, Triglavski narodni park, ki zavzema področje med Bledom, Kranjsko Goro, Bovcem, Kobaridom, Tolminom ter Bohinjem. Z vrha Triglava se odpre prelep razgled, ki seže vse do Jadranskega morja, preko Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, preko celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.

Prvi vzpon na Triglav so zabeleželi 26. avgusta 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Njihov spomenik se danes nahaja v Bohinju.

Triglav je bil med drugo svetovno vojno simbol Osvobodilne fronte, po vojni pa del grba Socialistične republike Slovenije. Po osamsvojitvi je Triglav postal del slovenskega grba in slovenske zastave. Na hrbni strani začasnih bonov je bila stilizirana podoba Triglava, z uvedbo evra se Triglav pojavi na hrbni strani slovenskega evrokovanca za 50 centov. Triglav je med drugim tudi del, kot ime ali simbol, številnih kulturnih in športnih društev. Ime Triglav pa se uporablja tudi za večnamensko ladjo, gre za patruljno ladjo Slovenske vojske.

IME GORE

Od kod izvira ime gore ni povsem jasno, večinoma je njegova oblika dvoglava, zato je najverjetneje svoje ime Tri-glav dobil po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Skozi zgodovino je imel Triglav več imen. Glede na star zemljevid iz leta 1567 se je imenoval Ocra mons, v drugi polovici 17. stoletja ga je Janez Vajkard Valvasor poimenoval Krma. V letu 1452 se ime Triglav pojavi prvič kot Terglau, po nemškem alpinistu in profesorju Adolfu Gstirnerju, a je bil orginalen vir izgubljen. Iz sodnega zapisa meje leta 1573 Gstirner navaja goro kot Terglaua. Drugo poimenovanja se pojavijo v letu 1612 kot Terglau, 1664 Terglou in okoli 1778-1789 Terklou. Imena izhajajo iz besedne zveze tri glave, kar pomeni tudi tri vrhove. Ime lahko povzamemo tudi dobesedno, saj se iz Gorenjske smeri vidi kot da ima gora tri vrhove. Najvišjih vrh od treh se imenuje Veliki Triglav, da se loči od Malega Triglava na vzhodu, ki meri 2738 metrov. Tretji vrh pa se imenuje Šmarjetna glava.

DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER
Alpska dolina se razpoteza med Bohinjem in Trento, ki vsebuje sedem Triglavskih jezeri. Nastala je v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče. Dolina je dolga 8 kilometrov in je od nekdaj veljala za enega najlepših predelov Julijcev. Tu se nahaja ena najstarejših planinskih postojank ob Dvojnem jezeru. Kot Alpski varstveni park je bila zavarovana že leta 1924.

NPoleg že omenjenega imena Dolina Triglavskih jezer, so dolino poimenovali še Jezerska dolina. Henrik Tuma, slovenski planinec, jo je poimenoval kot Dolino Zajezerom, Balthasar Hacquet, francoski naravoslovec, jo leta 1778 poimenuje Dolina Za jezernicami, kot Jezerca-Tal jo poimenujeta Dežman in Baumbach, prvi naravoslovci jo poimenujejo kot Dolino kamnitega morja.

TRIGLAVSKA JEZERA

Sicer se v Dolini Triglavskih jezer nahaja veliko jezer in mlak, a se največkrat omenja sedem Triglavskih jezer, saj ostala med letom večkrat presahnejo. Največje izmed vseh jezer je Veliko jezero ali jezero v Ledvicah, ki se nahaja na 1930 metrov nadmorske višine. Dolgo je 300 metrov, široko 120 metrov in 15 metrov globoko. Sledi mu Rjavo jezero z dolžino 150 metrov, širino 100 metrov in globino 10 metrov. Črno jezero je najtoplejše jezero izmed vseh, Jezero pod Vršacem oziroma Jezero v Podstenju je pogosto večino leta zamrznjeno, Mlaka na Laštah pod Zasavsko kočo na Prehodovcih poleti pogosto presahne, Zeleno jezero je ime dobilo zaradi svoje obarvanosti od alg ter Dvojno jezero ob koči pri Triglavskih jezerih, ki se ob velikem vodostaju spremeni v eno jezero.

SEVERNA STENA TRIGLAVA

Gre za skoraj 4 kilometre široko in 1 kilometer visoko Triglavsko severno steno, velikokrat poimenovana kar Stena. Je med največjimi stenami v Evropi z mnogimi skalnatimi stebri – Slovenski, Nemški in Osrednji. Na zahodnem delu stena postane strma, na naketrih delih tudi previsna. Najtežji alpinistični vzponi so speljani po 200 metrov visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in zahodnem delu Stene.

Stena je nastala pred 30 milijoni let zaradi silovitega gubanja. Kamninske plasti so se pod silovitim pritiskom prelomile in tako je prišlo do gubanja. Kamnine tu so krušljive, saj je stena sestavljena iz triasnega in jurskega apnenca ter dolomita. Ravno to pa je pripomoglo k temu, da je pred 10.000 leti ledenik steno še bolj poglobil ter jo na ta način izoblikoval. Zaradi svoje lege, severne, je večino časa v senci, zaradi česar lahko pod pobočjem in v kotanjah najdemo snežišča še globoko v poletju. Steno lahko prečimo po vsej njeni dolžini, po Zlatorogovih policah. Na višini 1020 metrov izvira Triglavska Bistrica.