Na griču nad mestom Višnja Gora se nahaja Stari grad ali po nemško Weichselberg (tudi grad Višnja Gora). Postavljen je bil na mestu prvotnega prazgodovinskega Gradišča. Do konca 13. stoletja je bil sedež deželnega sodišča in upravno središče višnjegorskega gospostva. Prvič je bil omenjen leta 1154 kot castelum Wichselberg, a najverjetneje je bil zgrajen že v 11. stoletju. V 15. stoletju je prešel v last celjskim grofom, leta 1456 pa Habsburžanom. V 17. stoletju, natančneje leta 1666, so ga prevzeli Turjačani in v njihovi lasti je ostal vse do 20. stoletja. Zadnji lastniki in grofi gradu so bili Auerspergi. Razvaline gradu so še danes vidne in dostopne po urejeni gozdni poti.
  |
Grad je bil sestavljen iz stanovanjskega stolpa, ki je bil kvadratne oblike, zahodno od njega so se nahajale ozke stavbe, obzidja in vmesni prostor. Vmesni prostor je najverjetneje bil grajsko dvorišče. Vhod v grad je bil s severne strani. Vhod v stolp, ki se je dvigal tri ali štiri nadstropja visoko, pa je bil možen samo skozi stavbo zahodno od gradu.
Izmed vseh graščakov, ki so v imenu lastnikov stolovali v Višnji gori, so posebej izpostavljeni Jurij, Žiga in vitez Friderik Višnjegorski.
Jurij Višnjegorski je bil cesarski namestnik-vicedom na Kranjskem. V 15. stoletju je Kranjski dokončno priključil Belo Krajino.
  |
Žiga Višnjegorski je bil prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru v Carigradu. Bil je izurjen vojak, poveljnik in državnik. Leta 1510 se je odlikoval v vojni z Benečani. Leta 1532 je pred Turki ubranil Lipnico in Maribor, več let je stražil kranjsko mejo ter s svojimi uspešnimi boji proslavil rodbino Višnjegorskih, ki se je uvrstila med najuglednejše plemiške rodbine na Kranjskem.
Vitez Friderik Višnjegorski je leta 1575 skupaj s Herbertom Turjaškim padel v bitki pri Budačkem. Oba so Turki obglavili in njuni glavi razstavili v Carigradu. Kasneje so ju vrnili proti bogati odkupnini v višini 20.000 zlatih tolarjev. Do leta 1943 sta bili shranjeni v Turjaškem gradu. S to odkupnino je Ferhad-paša v Banja luki zgradil džamijo/Ferhadija/, najznačilnejši spomenik turško-islamske kulture v teh krajih.
ZGODOVINA
Grad se je v zgodovinskih virih prvič omeni leta 1154 kot castelum Wichselberg. Zgraditi so ga dali Višnjegorski gospodje, tako je predstavljal njihov matični grad. Rodbina Višnjegorskih se prvič omenja leta 1136, do obdobja celjskih grofov je bila najpomembnejša fevdalna rodbina na slovenskih tleh. Rodbina je na začetku 13. stoletja izumrla. Takrat so grad prevzeli dediči, grofje Andeški, sledijo jim Babenberžani in Spanheimi.
Ulrik III. Spanheimski je z listino iz leta 1250 grad izročil oglejskemu patriarhu Bertoldu Andeškemu. In od leta 1251 dalje je na gradu živel vikar Majnhard Goriški. A grad je kljub temu še vedno bil v lasti Spanheimov, saj ga niso podeljevali v fevd, ampak so ga upravljali preko gradiščanov.
V listini iz leta 1311 je zapisano, da je bil takrat grad v lasti koroških vojvod, kasneje, sredi 14. stoletja, pa že v lasti Habsburžanov. Grad so pred letom 1386 prodali Celjanom. Do leta 1456 so Celjski grofje izumrli in grad Višnja Gora je postal deželnoknežji grad. Kasnejši lastnik gradu je bil nadvojvoda Karl, ki je leta 1573 grad prodal grofu Juriju Khislu, ta pa kasneje rodbini Mascon. Zadnji lastniki gradu Višnja Gora so bili Auerspergi, ki so ga kupili leta 1631. V 18. stoletju pa je bil grad opuščen, zaradi česar je kmalu propadel. Njegovo kamenje so prebivalci Višnje Gore uporabili za gradnjo hiš.
 Poglejte še druge gradove po Sloveniji! |
Višnja gora
Višnja Gora je majhno mesto na Dolenjskem, sedež Krajevne skupnosti Višnja Gora. Je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin, z ohranjenim obzidjem in stražnim stolpom, imenovanim Pulfer turn. Na tem mestu se je nekoč nahaja rimska vojaška postojanka Magnisa. [_Preberite več_]