Slivnica (imenovana tudi gora čarovnic) je vrh visok 1114 metrov, nahaja se severno od Cerkniškega polja in vzhodno od Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica. Oglato sleme se dviga od Gradišča, z višino 858 metrov, do najvišjega vrha Velika Slivnica. Vrh gore je poraščen z gozdom, obenem pa na njem stojijo oddajniki, zaradi česar je razgled na okolico precej omejen. Na vrhu se nahaja vpisna skrinjica.
Južno in jugozahodno pobočje je nerazčlenjeno in delno poraslo z listnatim in iglastim gozdom. Severno pobočje pa se strmo spušča proti dolini Cerkniščice. Vzpetina ima nekaj travnikov in pašnikov, ki se zaradi pogostega pogozdovanja in zaraščanja krčijo. Ob lepem vremenu se, kljub omejenemu razgledu, ponudi pogled na Cerkniško jezero, Notranjsko podolje in okoliške planote. Ob vznožju Slivnice je več kraških izvirov.
Pod vrhom Slivnice se nahaja planinski dom, vzpetina je tudi privlačna točka za zmajarje in jadralne padalce. V mesecu juniju tu cveti Kranjska lilija (lat. Lilium caniolicum).
Kot zanimivost, v dolini Cerkniščice, na severnem pobočju Slivnice, so kopali kremen in ga vozili v glažuto na Javornike. Na poti lahko srečate medveda. Arheološke najdbe z Gradišča kažejo, da so Slivnico ljudje naseljevali že v prazgodovini in antiki.
SLIVNIŠKE ČAROVNICE
Pod vrhom Slivnice se nahaja Coprniška jama, opisal jo je že Valvasor, iz katere se pozimi dviga topel in vlažen zrak. Vlaga se potem kondenzira v meglo, in ravno to je pripomoglo k nastanku pripovedk o coprniškem domovanju na Slivnici. V mnogih pripovedkah se omenja kot shajališče coprnic, ki so jih obtoževali nastanka nevihte, toče, da kravam jemljejo mleko, z uroki povzročajo bolezni in škodo, se spreminjajo v živali, letajo na metlah, imajo zveze s hudičem. V knjigi Cerniško jezero iz leta 1898, avtorja Jožefa Žirovnika, je o Slivnici in coprništvu zapisano:
»O Slivnici vedo ondotni prebivalci marsikaj čudovitega povedati. Dasi je po zunanji podobi prijazna, vendar je baje polna zlobe in hudobije. Ob času bližnje nevihte se zavije vsa v gosto meglo. Kmalu začno iz globoke jame, ki je na najvišjem vrhu, prihajati – po starem ljudskem mnenju – toča, nevihta in strele. Še pred 220 leti so hodili duhovniki iz Cerknice blagoslavljat omenjeno jamo, da bi zarotili hudo uro. Velika procesija se je pomikala tja vsako leto na binkoštni ponedeljek. Ko je duhovnik odmolil, pokadil in pokropil jamo z blagoslovljeno vodo, postavili so ljudje poleg nje mlaj s križem na vrhu. Nekateri so celo metali darove notri, da bi menda utolažili zle moči. Nekdaj so hoteli to jamo zadelati z veliko skalo in zapreti pot toči in nevihti, da bi ne mogla ven. V ta namen so premeknili skalnato ploščo in jo valili proti jami, kar jim uide in drvi skokoma v dolino, kjer podere skoraj cerkvenikovo hišo v Martinjaku.
  |
Vzrok vsem tem nesrečam so bile baje čarovnice, ki so prebivale v tej jami. Vera v čarovnice je bila v prejšnjih stoletjih zelo razširjena, posebno okoli jezera so jih slutili vse polno, bivajočih po luknjah in jamah. Ko se je pripravljalo k nevihti, zazvonil je v cerkniškem zvoniku mali zvon, s katerim so odganjali čarovnice in točo.«
SLIVNICA V SLIKAH
| Pot1 | Iz Radlka | Lahka označena pot | 1 h 20 min |
| Pot2 | Iz Brezja | Lahka označena pot | 2 h 15 min |
| Pot3 | Iz Grahovega | Lahka označena pot | 1 h 15 min |
| Pot4 | Iz Martinjaka | Lahka označena pot | 1 h 15 min |
| Pot5 | Iz Cerknice | Lahka označena pot | 1 h 40 min |
  Poglejte še druge gore po Sloveniji! |
Cerkev Sv. Miklavža
Cerkev Sv. Miklavža se nahaja na pol poti, ko se vzpenjamo na Slivnico. Zgrajena je bila ob koncu 15. stoletja, usmerjena pa je v smeri vzhod-zahod in ima gotsko zasnovo ter zvonik na preslico. Pod cerkvijo je manjši izvir svetega Miklavža. Cerkev je omenjena v popisu Kranjskih cerkvenih dragocenosti. [_Preberite več_]