Blegoš je gora visoka 1562 metrov in je drugi najvišji vrh Škofljeloškega hribovja ter eden od velikih treh predalpskih vrhov (še Ratitovec, ki je največji in Porezen). Nahaja se med Poljansko in Selško dolino. Z njegovega vrha se nam odpre prelep pogled na gore – Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Vrh je travnat, kjer se nahaja vpisna knjiga in žig, od tu se odpira še pogled na Golake, Polhograjsko hribovje, Ratitovec, Koprivnik, Porezen, Kojco, Mladi in Stari vrh. Na vrh Blegoša vodi veliko markirnih poti, ki ponujajo  velik izbor izletov, vse od krajših do zahtevnih vzponov.

Goro Blegoš v svojih delih opisuje in poveličuje slovenski pisatelj Ivan Tavčar, v znanem delu Cvetje v Jeseni. Del iz knjige:
“Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, ki obdaja naše snežnike in ki je je že nekoliko deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske -planine, ki ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, ki si jo moral prehoditi do travnate njegove strehe.”

Poglejte še druge gore po Sloveniji!

Utrdbe na vrhu
Na vrhu Blegoša se nahajajo utrdbe in betonski bunkerji, ki pa so del sistema utrdb imenovanega Rupnikova linija. Utrdbe spominjajo na čas pred 2. svetovno vojno. Utrdbe na vrhu Blegoša so bile ene glavnih utrdb na Rupnikovi zahodni obrambni liniji. [_Preberite več_]

Rupnikova linija
Rupnikova črta ali Rupnikova linija je utrdbeni sistem, ki ga je zgradila nekdanja Kraljevina Jugoslavija. Rupnikovo linijo so gradili med leti 1935 in 1941, pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom. Linija je potekala na zahodnih, severnih in vzhodnih mejah Jugoslavije. [_Preberite več_]