
Vipava je naselje in center istoimenske občine, ki se nahaja v zgornjem delu Vipavske doline. Nahaja se poleg številnih izvirov reke Vipave, ki je edina reka v celotni Evropi z delta izvirom. Zaradi številnih izvirov so prebivalci mesta zgradili 25 mostov, najstarejši se nahaja za dvorcem Lanthieri. Ravno zaradi številnih mostov se kraj imenuje tudi slovenske Benetke. Krajani in prebivalci okoliških vasi, mesto Vipava še vedno poimenujejo trg. Pod tem imenom je mesto zapisano v dokumentu iz leta 1367, ko so prebivalci dobili pravico do lastnega sejma.
Vipava je z okolico pomemben kmetijski center Slovenije. Še posebej zaradi vinske proizvodnje, katera obstaja že od leta 1894. Turizem in obrt sta tudi zelo pomembna.
V dolini in mestu Vipava je čutiti močan vpliv mediteranskega podnebja, kar omogoča vzrejo in rast kakijev, fig, vinskih trt in celo oljk. Blago podnebje je občasno prekinjeno z burjo, ki piha z Nanosa in Trnovskega gozda.
ZANIMIVOSTI VIPAVE
Stavbna osnova Vipave je po večini iz 18. in 19. stoletja. Premožni, kot tudi manj premožni, prebivalci Vipave so svoje mesto želeli polepšati, zaradi česar so okrasili stavbe z vhodnimi portali, ki jih po domače imenujemo ‘kolone’ ali ‘portoni’. Vidimo jih lahko povsod, tudi v ozkih ulicah. Pred dvorcem Lanthieri so vidni baročni fantje – putti, ki so nekoč okraševali grajski park. Sakralna dediščina je vidna v župnijski cerkvi Sv. Štefana, ki je okrašena z znanimi freskami Franca Jelovška in Janeza Wolfa. Med posebne zanimivosti Vipave spadata več kot 4500 let stara sarkofaga, dva izmed šestih v Evropi, ki se nahajata na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko jih je iz Egipta sem prinesel Anton Lavrin.
![]() ![]() |
![]() ![]() |
Grad Tabor (Baumkircherjev turn)
V poznem srednjem veku sta na lokaciji, ki jo je okoli leta 1500 zamejilo večinoma še danes ohranjeno obzidje vipavskega protiturškega tabora, stala dva stolpasta dvora. Postavili so jih ob glavnih izvirih reke Vipave. Zgodnejši lastniki in graditelji so najverjetneje bili oglejski ministeriali. [_Preberite več_]
Dvorec Lanthieri
Plemiška družina Lanthieri, izvirno iz bližine Brescie, je v Gorico prišla v drugi polovici 15. stoletja. Vipavski dvorec, ki ga Valvasor poimenuje Novi grad, je zgradil Anton V. Lanthieri leta 1659: kot dokaz služi letnica vgravirana na temeljnem kamnu v portalu, ki od palače vodi na most za njim. [_Preberite več_]
Stari grad
Vipavskim prebivalcem in vsem obiskovalcem Starega gradu predstavlja prijetno izletniško točko, zaradi čudovitega pogleda na celo zgornjo Vipavsko dolino. Iz Vipave do gradu je okoli pol ure hoje. Tik nad Vipavo so na strmem hribu slikovite ostaline gradu. [_Preberite več_]
NOB spomenik
Na Glavnem trgu v Vipavi je postavljen spomenik NOB, ki je bil izdelan po načrtih Jožeta Plečnika. Spomenik so odkrili leta 1952. Kockast betonski podstavek stoji na podestu iz granitnih kock. Na podstavku je postavljena baza s stebrom, kjer sta vdelana kvadra z napisi. [_Preberite več_]
Reka Vipava
Reka Vipava izvira izpod zahodnega pobočja Nanosa. Vipava je izjemna reka, ki ima številne izvire in njihovo število je odvisno od padavin v njenem kraškem zaledju. Vsi se ne izsušijo v času suše in so dovolj močni, da reka Vipava ostane prava reka vse od izvira. [_Preberite več_]
Cerkev Sv. Štefana
Cerkev Sv. Štefana se nahaja med primorskimi hišami, katere jo strnjeno obdajajo. Cerkev je usmerjena proti vzhodu. Na južni strani je obdana z lipami. Cerkev Sv. Štefana praznuje svojo šagro, kot se reče praznovanju cerkvenega zavetnika, 26. decembra na dan mučenca Štefana. [_Preberite več_]