Vipavski Križ je naselje na griču sredi Vipavske doline z nadmorsko višino 183 metrov. Pravijo, da je biser v srcu Vipavske doline. Na tem delu je burja zelo močna, saj posamezni sunki presegajo hitrost 200 km/h, a je kljub temu vzpetina že od nekdaj privlačna za bivanje. Ima dominantno lego v pokrajini ter dober razgled po dolini, kar je kraju dalo velik pomen v času preseljevanja ljudstev, turških vpadov, verskih gibanj in političnih prelomov. V bližini je v času Antike tu tekla pomembna rimska cesta iz Ogleja čez Hrušico proti Ljubljani. Veliko kasneje pa je skozi vodila cesta, ki je povezovala Trnovsko planoto s Trstom.

Vipavski Križ je včasih bilo pomembno upravno središče z mestnimi pravicami in sodno oblastjo ter svojo mestno stražo. Ob koncu fevdalizma pa je njegova moč usahnila. Ostali so le nemi pogledi stare slave in zgovorni spomini.

Večina zgradb v naselju Vipavski križ je spomeniško zaščitena, samo naselje pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem, obenem pa med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Hiše znotraj naselja so zaradi omejitve obzidja stisnjene v zavetje gradu in samega obzidja. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi hišami, ki pa so bile kasneje zaradi požarov prezidane. Zaradi tega je v njih le malo ohranjenih prvotnih gotskih elementov. Svoj pečat v mestu so pustili grofje Thurni in kasneje Attemsi, ki so dolgo prebivali v gradu.

Naselje je v letu 2015 doživelo temeljito okoljsko prenovo, ob otvoritvi prenovljenega Križa se je Vipavski Križ za en dan odel v srednjeveško podobo, obenem pa so organizirali semanji dan. Danes so v Krajevno skupnost Vipavski križ združeni prebivalci naselij Vipavski križ, Plače in Male Žablje.

IME NASELJA

Vse do leta 1955  se je naselje imenovalo Sveti Križ, ime, ki ga domačini še danes pogosto uporabljajo. V ime Vipavski Križ so ga preimenovali na osnovi Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb iz leta 1948. Na podlagi tega so preimenovali mnoge druge kraje po Sloveniji, med obsežno kampanjo oblasti je spadalo tudi preimenovanje Svetega Križa, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.

ZGODOVINA

Vipavski Križ je bil prvič omenjen na listini iz 13. stoletja, vojvoda Bernard Koroški je 29. novembra 1252 naselje Villa Crucis podaril opatiji v Rožacu blizu Čedada. A kljub temu naselje postane pomembno šele ob koncu 15. stoletja, po uspešnem napadu turške vojske na Gorico. Zadnji Goriški grof je leta 1483 postavil mogočno utrdbo za obrambo Vipavske doline in Gorice, ki se je takrat razvijala v pomembno srednjeevropsko središče. Ker je želel povečati vojaško moč utrdbe je cesar naselju leta 1507 podelil tržne pravice, leta 1532 pa ga je povzdignil v mesto. S tem so bili meščani osvobojeni tlake, v zameno pa so morali vzdrževati lastno vojsko, ki je branila mesto vse do prve svetovne vojne, ko je bila poslana na Soško fronto.

Obzidje utrdbe je naselju zagotavljajo varnost, obenem pa ga je omejevalo v razvoju in kaj kmalu je zmanjkalo bivalnega prostora. Sprva so prebivalci težavo rešili z dozidavanjem hiš v nadstropja, tako da je prizidek slonel na obokih ali prečnih tramovih. Po letu 1636, ko zid ni bil potreben, so nanj naslonili hiše. Tako so zgradili dvojni niz hiš ob vzhodnem delu in daljši niz na južnem delu obzidja. V letu 1636 so v naselju zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel pridigar Janez Svetokriški. V samostanu, ki je star skoraj štiristo let, se nahaja bogata samostanska knjižnica. Do prve svetovne vojne je v mestu imela aktivno vlogo znamenita Kriška garda. Leta 1885 so v severnem krilu gradu uredili osnovno šolo. V eni izmed stavb pa Dom krajanov, kjer se odvijajo različne aktivnosti in galerijska dejavnost.

Poglejte še druge majhne vasi po Sloveniji!