Kraški svet v svojih nedrih skriva nešteto naravnih kraških jam. Nekatere od teh so v času Soške fronte (1915-1917) za vojaške namene uredili pripadniki jamarsko-gradbenega oddelka VII. korpusa avstro-ogrske vojske. Ena od teh jam, ki je kasneje dobila naziv Ruska jama, je bila sprva uporabljena za skladiščenje streliva, kasneje pa so v njej namestili ruske ujetnike, kjer so bivali v nemogočih razmerah.

Med prvo svetovno vojno je bilo na ozemlju sedanje Slovenije po oceni zgodovinarjev okrog 40 tisoč ruskih ujetnikov, ko so jih zajeli na vzhodni fronti, od tega naj bi jih 15 do 20 tisoč bilo na širšem območju Krasa. Prisilno delo ujetnikov so avstro-ogrske oblasti uporabljale za opravljanje težkih fizičnih del, kot so gradnja cest, železnice, vodovodov, skladišče streliva.

V neposrednem zaledju Soške fronte so bili ruski ujetniki primorani popravljati poškodbe na za fronto pomembnih cesti Kostanjevica-Lokvica (Erzherzog Josef Strasse). Podhranjenost, bolezni, obstreljevanja, izmučenost od dela in trpinčenja – vse je med ruskimi vojnimi ujetniki povzročalo visoko umrljivost. Njihova imena in grobišča za zdaj niso znana. Njihove usode še vedno čakajo na svoje raziskovalce.

V 10. Soški bitki (12.5.-5.6.1917) je italijanska vojska zasedla to območje in preuredila jamo za svoje potrebe. Zasedba pa ni trajala dolgo, ker se je morala italijanska vojska po nekaj mesecih (med 12. soško bitko, 24.10.-28.10.1917) umakniti.

NOTRANJOST JAME

Poglejte še druga mesta iz prve svetovne vojne po Sloveniji!

Kostanjevica na Krasu
Kostanjevica na Krasu je manjše naselje na komenskem krasu, v Občini Miren – Kostanjevica. Kostanjevica je poznana kot rojstni kraj akademskega slikarja Jožeta Spacala in pisatelja Igorja Torkarja. Naselje Kostanjevica na Krasu se je razvilo na strmem pobočju. [_Preberite več_]