{"id":8225,"date":"2019-08-24T19:54:14","date_gmt":"2019-08-24T17:54:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.travel-slovenia.si\/slo\/?page_id=8225"},"modified":"2019-08-24T20:08:17","modified_gmt":"2019-08-24T18:08:17","slug":"tms-zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.travel-slovenia.si\/slo\/tms-zgodovina\/","title":{"rendered":"TMS zgodovina"},"content":{"rendered":"

Samostan<\/h3>\n

Prvi znani podatki o kraju segajo v rimsko dobo, o \u010demer pri\u010dajo ohranjeni rimski kamni v Bistri. Prvi pravi razcvet pa je Bistra do\u017eivela kot kartuzijanski samostan. Njegovi za\u010detki so tesno povezani s koro\u0161kim vojvodo Bernardom Spanheimskim, ki je okoli leta 1220 poklical na Kranjsko prve kartuzijanske menihe. Njegov sin Ulrik Spanheimski je kartuziji z darilno listino dokon\u010dno zagotovil obstoj. Bistra (lat. Vallis iocosa), ki je bila poleg \u017di\u010d (1160), Jurklo\u0161tra (1170) in Pleterij (1407) ena izmed \u0161tirih kartuzij na slovenskem ozemlju, je vi\u0161ek na kulturnem in gospodarskem podro\u010dju dosegla v 14. stoletju. Narodna in univerzitetna knji\u017enica v Ljubljani hrani pomembne in dragocene iluminirane rokopise, ki so nastali v tem samostanu. Med njimi je tudi prepis Avgu\u0161tinovega dela De civitate dei iz leta 1347.<\/p>\n

Skozi stoletja so samostansko poslopje ve\u010dkrat prizadeli po\u017eari in potresi, ki so Bistro malodane uni\u010dili. \u010ceprav se je od izvirne srednjeve\u0161ke zasnove do dana\u0161njih dni ohranil le del malega gotskega kri\u017enega hodnika iz leta 1449, je \u0161e vedno slutiti veli\u010dino starodavnega samostana.<\/p>\n

Jedro samostana je bila zna\u010dilno kartuzijanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja z malim kri\u017enim hodnikom, ob katerem so bili skupni prostori s kapiteljsko dvorano in jedilnico. Veliko povr\u0161ino na vzhodni strani je zavzemal veliki kri\u017eni hodnik, ki je povezoval okrog njega nanizane meni\u0161ke celice. Na sredini je bilo samostansko pokopali\u0161\u010de. Cerkev, poru\u0161ena leta 1808, je stala tam, kjer se danes dvori\u0161\u010de odpira proti parku.<\/p>\n

Ob sedanjem baro\u010dnem prehodu na notranje dvori\u0161\u010de se nahaja kapela sv. Jo\u017eefa, okra\u0161ena z bogatimi \u0161tukaturami in freskami Antona Cebeja iz druge polovice 18. stoletja. V 16. stoletju so bila ob potoku dograjena gospodarska poslopja, v 17. pa so samostan predelali in mu dodali baro\u010dne arkade.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Grad<\/h3>\n

Leta 1782 je habsbur\u0161ki cesar Jo\u017eef II. izdal odlok o razpustitvi samostanov. Menihi so zapustili Bistro, premo\u017eenje pa je pre\u0161lo v roke verskega sklada, s katerim je upravljala dr\u017eava, dokler poslopja in okoli\u0161kih posesti leta 1826 ni kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. On in njegovi nasledniki so Bistri vtisnili podobo gra\u0161\u010dine, kakr\u0161no ima \u0161e danes. Po drugi svetovni vojni je bila gra\u0161\u010dina s celotno posestjo nacionalizirana. In prav v njej je muzej kmalu po ustanovitvi leta 1951 dobil svoje prostore.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Muzej<\/h3>\n

Namen ustanovitve TMS je bilo evidentiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje, posredovanje in za\u0161\u010dita tehni\u0161ke dedi\u0161\u010dine, povezane z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Ob tako \u0161iroko zastavljeni nalogi ter pomanjkanju razstavnih in depojskih prostorov so postopno v posameznih krajih ustanavljali posebne tehni\u0161ke zbirke, ki so se z leti osamosvojile.<\/p>\n

Prve zbirke TMS v Bistri, ki so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, so odprle vrata javnosti leta 1953. Danes so na ve\u010d kot 6000 m2 razstavnih povr\u0161in na ogled stalne zbirke s podro\u010dij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribi\u0161tva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Poleg muzeja v Bistri se dislocirana enota nahaja \u0161e v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej po\u0161te in telekomunikacij<\/a>.<\/p>\n

 <\/p>\n

Oglejte si animirano zgodovino Bistre:<\/strong><\/p>\n