\n PREPOVED izhoda iz mesta Ljubljane<\/em><\/p>\n
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi \u010dlena 1. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX \u0161t. 291 odreja:<\/em><\/p>\n \u010clen 1.<\/em> \u010clen 2.<\/em> \u010clen 3.<\/em> \u010clen 4.<\/em> Ljubljana dne 23. februarja 1942-XX.<\/em><\/p>\n Visoki komisar:<\/em> A s prepovedjo se delo na fortifikaciji ni kon\u010dalo. Tako je 13. marca 1942 Robotti sporo\u010dil, da se delo nadaljuje z napeljavo elektri\u010dne razsvetljave, oja\u010devanjem polo\u017eajev za oro\u017eje in dopolnjevanje \u017ei\u010dne ovire. Nekateri porazi so spro\u017eili, da je general Robotti 11. maja imenoval tri\u010dlansko Posebno komisijo za izgradnjo utrjenega zidu okoli Ljubljane, katere naloga je bila pregled obstoje\u010de infrastrukture. Ugotovitve komisije so bile, da je na nekaterih podro\u010djih neustrezna. Po tem so pri\u010deli s popravki in tako na nekaterih delih pove\u010dali obseg obro\u010da ter s tem zajeli tudi nekatera obmo\u010dja, ki so prej bila izven fortifikacije (npr. Ljubljanske \u017eale). Zatem se je pri\u010dela izgradnja bunkerjev, pove\u010devanje \u0161tevila bode\u010dih \u017eic in zavzemanje nekaterih hi\u0161 pri obro\u010du.<\/p>\n 19. julija sta Robotti in Roatta potrdila slabo kakovost dela, zato je Robotti ukazal utrditev celotnega pasu, Roatta pa je zahteval izdelavo vojnega na\u010drta za obrambo Ljubljane in dokon\u010danje obrambnega pasu do 15. septembra 1942. Tako so popolnoma izselili \u0161e 42 hi\u0161, postavili so \u0161panske jezdece, stra\u017earnice in razglasili policijsko uro. Obenem pa so tudi utrjevali prehodne bloke in gradili artilerijske in mitralje\u0161ke postojanke, patruljne steze in ceste. Zaradi po\u010dasnosti dela je Ministrstvo za vojno Kraljevine Italije \u0161ele 29. junija odobrilo izgradnjo petih utrdb na Ro\u017eniku. Izgradnjo stalne patrulje v dol\u017eini 26 kilometrov pa so odobrili 10. avgusta 1942.<\/p>\n In\u017eenirski oddelek 11. armadnega korpusa je 15. decembra 1942 sporo\u010dil, da so dela bodisi dokon\u010dana ali v zadnjih fazah izgradnje. Fortifikacijski sistem okoli Ljubljane je bil dolg 26.663 metrov, vseboval pa je 69 ve\u010djih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manj\u0161ih in 73 notranjih. Kar skupno zna\u0161a 206 bunkerjev. Dol\u017eina bode\u010de \u017eice je zna\u0161ala 41 kilometrov, obenem pa so napeljali 2,4 kilometra elektri\u010dne \u017eice za njeno elektrifikacijo.<\/p>\n A kljub temu obrambni pas ni bil v celoti kon\u010dan. Izgradnja ceste Golovec – \u0160kofljica je bila odobrena avgusta 1943, letali\u0161\u010de Ljubljana je bilo utrjeno julija-avgusta, zgradili so tri nove utrdbe in postavili nove \u017ei\u010dne ovire v dol\u017eini 3,5 kilometra. Obenem pa je potekala izgradnja objektov na Ljubljanskem gradu in Ro\u017eniku.<\/p>\n Dodatno je bil postavljen \u0161e notranji obro\u010d znotraj samega mesta, s \u010dimer pa so lo\u010dili center mesta od predmestij – Vi\u010d, \u0160i\u0161ka, Moste. Postavljene so bile cestne prepreke in stra\u017earnice, katere niso bile stalne. Na dan 24. avgusta 1942 je bilo vseh 34 stra\u017earnic postavljenih na Tr\u017ea\u0161ki cesti, Ziljski cesti, Graharjevi ulici, Emonski ulici, Krakovskem nasipu, Sne\u017eni\u0161ki ulici, \u0160entjakobskem mostu, Murnovi ulici, Mestnem trgu, Galusovem nabre\u017eju, Gorupovi ulici, \u0160tudentski ulici, Poljanski cesti, Znameni\u0161ki ulici, Streli\u0161ki ulici, Vrhovi\u010devi ulici, Prisojni ulici, Usnjarski ulici, Fri\u0161kovcu, \u0160kofji ulici, Ulici Sv. Petra, Masarykovi ulici, Ilirski ulici, Pre\u0161ernovi cesti, Celov\u0161ki cesti, Cankarjevi cesti, Puharjevi ulici, na \u017eelezni\u0161ki postaji Ljubljana-\u0160i\u0161ka, Tom\u0161i\u010devi ulici, Erjav\u010devi ulici, Veselovi ulici in \u0160ubi\u010devi ulici. Notranji obro\u010d je bil dokon\u010dan oktobra 1942 in zanj so po poro\u010dilu z dne 20. februarja 1943 porabili 225 \u0161panskih jezdecev. S tem so okupirano mesto razdelili na tri cone: notranja cona (Gosposvetska-Pre\u0161ernova-Erjav\u010deva-Trubarjeva-Kopitarjeva), cona II (Ljubljana brez Vi\u010da, \u0160i\u0161ke in Most) in cona III (Vi\u010d, \u0160i\u0161ka, Moste).<\/p>\n Nemci so Ljubljano zasedli septembra 1943, po kapitulaciji Italije. Slovenski domobranci so po ustanovitvi Slovenske domobranske legije oziroma Slovenskega domobranstva prevzeli garnizion obrambnega pasu, za neposredno obrambo pa so dolo\u010dili 11., 13., 15., 19. in 111. \u010deto.<\/p>\n Umik nem\u0161kih oboro\u017eenih sil in Slovenskega domobranstva se je iz Ljubljane pri\u010del 8. maja 1945. \u017de naslednji dan so partizanske izvidnice 11. in 14. brigade 29. hercegovske divizije dosegle Karlov\u0161ki most, in \u0161e istega dne vstopile v Ljubljano. 11. in 14. hercegovska brigada je bila naslednji dan \u017ee v Medvodah, 13. brigada iste divizije pa je pri\u0161la v \u0160entvid.<\/p>\n Ljubljano so dokon\u010dno odprli in omogo\u010dili neomejen prehod 26. maja, na dan, ko je v Ljubljano pri\u0161el Josip Broz Tito.<\/p>\n Maja 1945 je bil uni\u010den skoraj celoten obrambni sistem, ostalo je le nekaj posameznih bunkerjev po mestu. Tako so leta 1953 na Dunajski cesti postavili prvi spomenik. Prvi spominski pohod Ob \u017eici okupirane Ljubljane je potekal leta 1957, ki pa je danes tradicionalna prireditev. Nekaj let pozneje, leta 1961, so postavili prve oznake – 102 spominska kamna in 6 spomenikov. Arhitekt Vlasto Kopa\u010d je narisal osnovne na\u010drte za kamnite pile s simbolno vrezavno linijo bode\u010de \u017eice. Leta 1972 so Franci Kastelic, Mitja Omersa, Jo\u017ee \u0160tok, \u0161tudentje arhitekture, predstavili zasnovo za Pot spominov in tovari\u0161tva v dol\u017eini 34 kilometrov in \u0161tiri metre \u0161iroko pe\u0161pot. Leta 1974 so odobrili gradnjo, a so s pri\u010detkom za\u010deli \u0161ele leta 1978 in pot kon\u010dali v \u010dasu osmih let. Ob poti je posajenih ve\u010d kot 5000 lip, brez, javorjev, platan in vrb. Janez Ko\u017eelj je s sodelavci zasnoval \u0161e posebni sistem ozna\u010devanja za ozna\u010ditev poti in dostopov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zgodovinsko obdobje Ljubljane imenovano okupirana Ljubljana je bil \u010das, ko je bilo mesto okupirano, sprva s strani Kraljevine Italije, kasneje pa Tretjega Rajha. Zna\u010dilnost tega \u010dasa je sistem lahkih fortifikacij. \u0160lo je za kombinacijo \u017ei\u010dnih ovir, utrjenih prehodov in bunkerjev. 23. februarja 1942 so Italijani v celoti obdali Ljubljano s tem obrambnim sistemom. Mesto je […]<\/p>\n","protected":false},"author":111,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5162","page","type-page","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\n
\n Do nadaljnje odredbe je od 15. ure danes, 23. februarja 1942-XX, prebivalstvu Ljubljane prepovedano odhajanje iz mesta.<\/em><\/p>\n
\n Vstop v mesto je dovoljen samo dobaviteljem \u017eivil in tistim osebam, ki imajo za to iz razlogov javnih koristi utemeljen vzrok in ki predlo\u017ee nadzor- nim postajam ob cestah in \u017eeleznicah za spodaj navedene kraje osebne listine o istovestnosti, opremljene s fotografijo: BREZOVICA, DRAVLJE, \u0160T. VID, KLE\u010cE, JE\u017dICA, TOMA\u010cEVO, HRASTJE, ZALOG, DOBRUNJE, \u0160KOFLJICA, STUDENEC-IG.<\/em><\/p>\n
\n Proti osebam, ki bi sku\u0161ale priti v mesto ali oditi iz njega na drugih krajih kot so na\u0161teti v \u010dlenu 2., se uporabi oro\u017eje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, pono\u010di, t. j. od 19. do 7. ure, pa brez poziva.<\/em><\/p>\n
\n Kr\u0161itelji dolo\u010db iz \u010dlenov 1. in 2. te odredbe se kaznujejo z zaporom do \u0161estih mesecev in v denarju do Lir 5000.- Za sojenje teh prekr\u0161kov je pristojno voja\u0161ko vojno sodi\u0161\u010de.<\/em><\/p>\n
\n Emilio Grazioli<\/em><\/p>\n![\"PREPOVED](\"https:\/\/www.travel-slovenia.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/travel-slovenia-okupirana-ljubljana.jpg\")
NOTRANJI OBRO\u010c<\/h3>\n
\u010cAS NEM\u0160KE OKUPACIJE<\/h3>\n
VZPOSTAVITEV POTI SPOMINA IN TOVARI\u0160TVA<\/h3>\n