Vrtovin spada med najbolj razpotegnjeno krajevno skupnosti v Ajdovščini. Zaznamujejo ga pomniki preteklosti, ki so jih domačini vključili v sodobno življenje.
Vrtovin je srednje velika vas, ki se nahaja severno od glavne ceste, ki teče skozi Vipavsko dolino. Ozemlje Vrtovina se vleče v smeri sever – jug, z najnižjim predelom s 120-imi metri nadmorske višine, najvišji predel pa je na robu Trnovske planote s 1250 metri nadmorske višine. Posebnost tega območja je, da višinska razlika v zgolj sedmih kilometrih znaša 1130 metrov. Vrtovin sestavljajo zaselki, ki so razmeščeni od glavne ceste na jugu do sredine strmega pobočja Kuclja. Glavni zaselek, ki je največji izmed vseh, leži na spodnjem delu področja, med Malim Brdom (Brdcem) in Velikim Brdom (Brdom). Manjša naselja so raztresena južno in severno od centra vasi. Južno od vasi so Grželi, Čebuli, Fužina, Guli in Stovška vas. Severno pa Krti, Šateji, Subani, Jama, Kocjani, Rebki, Čermeli, Guštini, Fevči in Lozarji.
Skozi vas teče potok Vrtovinšček, kateri se izliva v reko Vipavo. Na meji med Vrtovinom in Kamenjem pa teče potok Malenšček. Posebnost vasi so kamnite terase, ki jih sestavlja okoli 800 metrov podpornih zidov s skupno dolžino 120 kilometrov. Zanimivo je tudi, da je na Školju Sv. Pavla pomembno arheološko najdišče.
Pred časom so potoki v Vrtovinu poganjali številne žage in mline, danes pa se domačini na delo vozijo v okoliške kraje. Zaradi česar je tu ostalo le še majhno število pravih kmetovalcev, a kljub temu domačih izdelkov, kot so vino, češnje, kozji in ovčji sir, ne primanjkuje.
VRTOVIN SKOZI ČAS
Pretekli časi Vrtovina so zelo razgibani, saj je bil Sv. Pavel poseljen že v železni dobi. Na njem so Rimljani postavili vojaško postojanko, v bližini rimske ceste od Ogleja proti Emoni. Malo pod vrhom Sv. Pavla se je iz rimske dobe ohranil vodni stolp, kateri je najvišja ohranjena tehnična rimska utrdba na Slovenskem. Stolp je bil zgrajen v 5. stoletju. Ko so huni razdejali Castro, današnjo Ajdovščino, so se njeni prebivalci umaknili ravno v to utrdbo. Trenutno še potekajo arheološke raziskave, ki bodo prav gotovo razkrile nove značilnosti o življenju v tej rimski utrdbi. V darovnici rimskega cesarja Otona III. oglejskemu patriarhu Johannesu, preko katere je oglejski cerkvi in njenemu voditelju Janezu podaril del ozemlja med Sočo in Vipavo do Vrtovina, je bilo ime Ortaona – Vrtovin prvič zapisano, leta 1001.
S podpornimi zidovi, s katerimi so domačini ustvarili terase, so plazovito pobočje Kuclja spremenili v kulturno pokrajino. Na teh terasah so si ustvarili njive, vrtove in posadili češnje na konce njiv, trte pa ob njih. Kamenje so skupaj zložili v grubelce, kar še danes priča o stoletnem trudu in vztrajnosti.
Čas 1. in 2. svetovne vojne je Vrtovin močno zaznamoval. V današnji osnovni šoli je 16. avstro-ogrski korpus nekaj časa imel poveljstvo. V aprilu leta 1917 je vas obiskal sam cesar Karel. Vidni so tudi ostanki kavern. Svoj delež pri boju za samostojnost je prispeval tudi Vrtovinski odpor proti okupatorju, ki se je pričel v 2. svetovni vojni leta 1941. Odpor se je poglobil leta 1942. A marca 1943 je odpor doživel hud udarec, saj so Italijani zaprli 37 žensk in 12 moških. V vojni pa je svoja življenja izgubilo 27 Vrtovincev.
Obiščete lahko tudi uradno spletno stran Vrtovina – Ortaone.
 Poglejte še druge vasi po Sloveniji! |
Zemljevid Vrtovina
Na zemljevidu lahko vidimo lokacije kje se nahajajo zanimivosti vasi Vrtovin, s hribom Sv. Pavel, ki ponuja prijeten sprehod in čudovit razgled. Označena sta tudi glavna potoka vasi. Za ogled zemljevida v polni velikosti pritisnite na sliko na levi ali na povezavo, da ga odprete v novem zavihku. [_Poglejte zemljevid_]
Stano Gerželj – Naš Vrtovin
Pesem Naš Vrtovin je napisal Stano Gerželj. Je pesem, ki pove kje je nastala vas Vrtovin in našteje pripadajoče zaselke. Da vasi kot prebivalci ne dajo za noben denar. V pesmi zapiše tudi, da življenje teče dalje. Rojeva se nov rod in v njihovo naročje se polagajo vrtovinski upi. [_Preberite več_]
Krožna pot Ortaona
Krožna pot Ortaona nas popelje po krajevni skupnosti Vrtovin, kjer si lahko ogledamo njene zanimivosti. Od cerkve in drugih sakralnih stavb, grobnic, profane stavbne dediščine do spomenikov in drugih ostankov iz različnih zgodovinskih časov. Čas hoje po krožni poti Ortaona je 3-4 ure. [_Preberite več_]
Po starodavnih poteh pod Čavnom
Tematska pot Po starodavnih poteh pod Čavnom povezuje vse tri vasi v naročju Čavna – Kamnje, Vrtovin in Črniče. Združuje že uveljavljene pohodniške poti in predstavlja zanimive pomnike nekdanjih časov. Sem spada rimski vodni stolp v Vrtovinu, srednjeveški tabor nad Črničami in stoletni kamniti most v Kamnjah. [_Preberite več_]
Rimski vodni stolp
V vasi Vrtovin, malo pod vrhom Sv. Pavla, se je iz rimske dobe ohranil vodni stolp, ki je najvišja ohranjena tehnična rimska utrdba na Slovenskem, saj dosega višino 11 metrov. Gre za izjemen arhitekturni spomenik. Vodni stolp je bil postavljen nad vodni izvir v pečini južnega pobočja vzpetine Sv. Pavla. [_Preberite več_]
Domačija 84
Domačija Vrtovin številka 84 je profana stavbna dediščina. Enotna domačija z etažnimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji pod dvokapno korčasto streho. Gre za izreden primerek ljudskega oblikovanja v kamnu in lesu – delno zidan in delno lesen gank, zunanje kamnito stopnišče. [_Preberite več_]
Spomenik padlim v NOB
Prispevek Vrtovina v NOB je bil velik. Odločilna in prevladujoča politična dejavnost med 2. svetovno vojno je bila organizirana s strani OF in tej je bila privržena večina vrtovinskega prebivalstva. Spomenik padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja je delo Marka Pogačnika. [_Preberite več_]
Kaverne
1. svetovna vojna se Vrtovina ni mogla ogniti, zato so iz teh časov še vedno vidne sledi v obliki kavern, ki so jih zgradili v tistem času za namen zaščite pred topovskimi in zračnimi napadi, lahko tudi kot pomožna skladišča ali bivalne enote. Danes so kaverne le delno ohranjene. [_Preberite več_]
Začasno poveljstvo XVI. korpusa
Vrtovin je med 1. svetovno vojno imel pomembno vlogo, saj so ravno v tej vasi Avstrijci nekaj časa imeli poveljstvo XVI. avstro-ogrskega korpusa. Poveljstvo se je nahajalo v današnji osnovni šoli. XVI. korpus je bil korpus avstro-ogrske kopenske vojske, aktiven med 1. svetovno vojno. [_Preberite več_]
Grobnica Stibilj – Vukasović
Grobnica Stibilj – Vukasović je nastala leta 1924 v spomin Stibilj – Vukasovičevi rodbini, ki se je na Slovenskem zapisana v dobrem glasu. Neverjetna je zgodba Janka Stibiela, ki se je upornikom v Bosni pridružil kot dobrovoljec. V srbsko vojsko je bil sprejet leta 1876. [_Preberite več_]
Grobnica padlih v NOB
Grobnica padlih v Narodno osvobodilnem boju se nahaja na vaškem pokopališču v Vrtovinu, nasproti cerkve Device Marije, ob grobnici Stibiel – Vukasović. Na nagrobniku so napisana imena vseh padlih. Poleg navedenih pa tu počiva še 96 borcev, ki so padli pod Čavnom. [_Preberite več_]
Cerkev Device Marije
Cerkev Device Marije se nahaja sredi naselja Vrtovin in je usmerjena proti vzhodu. Cerkev je bila leta 1897 deležna zadnje večje prenove. V osi si sledita tristransko zaključen prezbiterij, ki ima ohranjeno gotsko okno in širša ter višja pravokotna ladja. [_Preberite več_]
Kapelica pri Lozarjih
Kapelica se nahaja na odcepu proti zaselku Lozarji. Gre za spomenik sakralnega značaja iz leta 1874. Kapelica ima dvokapno korčno streho s kovanim križem na slemenu. Portal s potlačenim lokom uokvirjenim z rustiko v ometu in pilastroma s profiliranima kapiteloma. [_Preberite več_]
Sakralno znamenje pred zaselkom Kocjani
Pri domačiji številka 95 stoji pil pred zaselkom Kocjani, gre za spomenik sakralnega značaja iz leta 1903. Je kamnito stebrno znamenje, ki ga sestavljajo kamnita baza, steber, hišica in štirikapna strešica. V niši je kipec Device Marije. Kratica na kamnitem stebru A.C. je krajše za Anton Copic. [_Preberite več_]
Potok Vrtovinšček
Vrtovinšček je potok, ki ima več izvirov pod južnim obronkom Trnovskega gozda. Potok teče skozi vas Vrtovin in se v Potočah izlije v potok Malenšček, ki se kmalu izliva v reko Vipavo. Padec terena med izvirom Vrtovinščka in njegovim izlivom je kar 600 metrov nadmorske višine. [_Preberite več_]
Potok Malenšček
Potok Malenšček izvira pri Kamenjski gmajni, ki je del Južnega obronka Trnovskega gozda. V Potočah se združi s potokom Vrtovinšček, kmalu za tem pa se izlije v reko Vipavo. Potok med seboj ločuje Vrtovin in Kamnje, saj teče prav na meji teh dveh krajevnih skupnosti. [_Preberite več_]