Skonceva kapelica se nahaja na glavnem trgu ali Na placu v spodnjem Štanjelu pod krošnjo divjega kostanja. Gre za razmeroma veliko zidano stavbo, ki se na vaški trg odpira z večjim prednjim ločnim portalom in nekoliko nižjima stranskima lokoma iz klesanega kamna. Na sklepnem kamnu je vklesana letnica 1906, nad njo pa napis Presveto srce Jezusovo usmili se nas!. To je napis, ki je prvotno krasil kapelico in so ga ob njeni obnovi vrnili. Pred tem pa je imela vsiljeno nadomestno ploščo z enakim napisom v latinščini.
Bolj od samega izgleda kapelice je zanimiva zgodba o njenem nastanku. Prepletala so jo nesrečna in srečna naključja, od dogodka 20. stoletja, ki je bil vzrok za njeno postavitev, njene trpke zgodbe v času med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. V zgodbah in nezgodbah te kapelice lahko razberemo še kaj več, v njih se ne zrcali samo usoda narodno zavedne primorske družine, ki jo je postavila, in njenega domačega kraja, temveč v malem odsevajo duhovno in politično zgodovino slovenstva na Primorskem, ki se je v prejšnjem stoletju znašlo v najhujših preizkušnjah.
Po družinskem izročilu Skoncevih v Štanjelu je pred več sto leti Alojz Hočevar, nono takratnega gospodarja Slavka, z volovsko vprego peljal prodat drva in vino v Gorico. Ko se je vračal domov, sta se mu pri Dornberku vola splašila. Poskušal je zavreti voz, toda ko se je sklonil k zavori, je padel na oje med vola. Živali sta še bolj podivjali, da se je komaj mogel držati za oje. V hudi stiski je zaklical »Marija Svetogorska in sveto Srce Jezusovo, usmili se me!« Tedaj je zagledal ženo v belem pred voloma in vola sta se naenkrat ustavila. Skrivnostna prikazen je potem izginila. Takrat se je zaobljubil, da bo v zahvalo postavil kapelico s kipom Srca Jezusovega.
Tako je leta 1906 kapelica že krasila štanjelski Plac, na njenem pročelju pa je bil v kamen vklesan že navedeni slovenski napis. Kapelica je na srečo preživela prvo svetovno vojno. Po vojni pride Primorska pod oblast Italije, kmalu za tem pa na oblast pride fašizem. Tedaj je bila prepovedana raba slovenskega jezika v javnosti in na udaru so se znašli tudi slovenski napisi na javnih mestih. Fašistične oblastnike je v oči zbodel tudi napis. Zaradi tega je v tridesetih prišel k takratnima gospodarjema pri Skoncevih, Alojzu in Anici Hočevar, sam štanjelski župan in znani arhitekt Maks Fabiani iz Kobdilja, in predlagal, da kapelico prestavijo s trga na ovinek v gornji Štanjel. Na koncu so dosegli kompromis, da kapelica ostane na svojem mestu, slovenski napis na njen pa nadomesti drug, ne italijanski, ampak latinski.
Za kamnom s slovenskim napisom je izginila vsakršna sled, z novim napisom pa je kapelica preživela tudi drugo svetovno vojno. Kasneje je bila večkrat tarča vandalizma, v osemdesetih pa se je nekdo celo namerno zaletaval z avtomobilom v en steber, dokler ga ni premaknil. Še v leta 1990 so bile stene vse porisane, šipa pa je bila nekajkrat razbita in ograja vsa zvita. Povrhu pa je še skupina mladih razgrajačev razbila Jezusov kip. Leta 2001 je Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine poskrbela za prenovo kapelice. Kip Jezusa je popravil bratranec gospodinje pri Skoncevih Alojz Čuk iz Rovt. Popolno prenovo pa kapelica doživi leta 2006, ko so 19. novembra obnovljeno kapelico blagoslovili.
 Poglejte še druge kapelice po Sloveniji! |
Štanjel
Štanjel se nahaja na robu kraške planote, sestavljata ga stari del ali Gornja vas, ki leži na pobočju Turna in novejši del ali Dolnja vas, ki leži ob cesti Nova Gorica – Sežana. Je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznano po starem mestnem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, Svetem Danijelu. [_Preberite več_]