PASLEJDN’CA 2022


Podrobnosti dogodka


Tradicionalni
dogodek v Baški grapi

TRADICIONALNA PASLEJDN’CA

DATUM: Sunday, 20.11.2022
LOKACIJA DOGODKA: Stržišče / Baška grapa – Bača pri Podbrdu
ČAS: 14:30
KONTAKT: +386 41 601 248, ktt.dbd@gmail.com

Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina (KTT DBD) vabi po treh letih v Baško grapo v vasico Bača pri Podbrdu, kjer se bo v nedeljo, 20. novembra 2022 ob 14.30 uri odvijal tradicionalni vaški praznik Pasljednca.

Po sveti maši v cerkvi sv. Lenarta bo sledilo druženje ob stari mlekarni. Kulturni program bodo oblikovali ČLANI DRUŠTVA in častna članica društva STANKA GOLOB. S pesmijo pa ga bodo obogatili LJUDSKI PEVCI FOLKORNE SKUPINE RAZOR. V kulturnem programu se bomo spomnili 10. obletnice Pomnika hribovski materi (slika iz peska Stanke Golob v naravni velikosti) in predstavili info tablo Petra Kusterle, ki smo jo postavili v času korona epidemije leta 2020. Obe zgodbi je društvo postavilo na lokacijo, kjer se srečajo planinske poti in pot Julijana, ki poteka skozi vas Bača pri Podbrdu. Društvo je tako dodalo še en velik kamenček v umeščanju lokalnih zgodb za domačine in pohodnike, ki obiščejo Baško grapo.

Zadnjo nedeljo v cerkvenem koledarskem letu na Bači pri Podbrdu praznujemo vaški praznik Paslejdn’ca. KTT Društvo Baška dediščina si v sodelovanju z izseljenci prizadeva, da praznik iz leta v leto bolj pridobiva nekdanjo živahno podobo. Na ta dan so namreč prihajali na obisk sorodniki, se po sv. maši zbrali pri svojcih in tisti iz oddaljenih krajev tudi prespali. Vas jih je vedno pričakala temeljito pospravljena, iz hiš je dišalo po domačih dobrotah.

KTT Društvo Baška dediščina je 16. septembra 2012 postavilo Pomnik hribovski materi. Kot sliko iz peska ga je izdelala slikarka Stanka Golob. Upodobila je žensko – mater, ki z nepogrešljivim košem na hrbtu odhaja na delo. S svojo sporočilnostjo in žlahtnostjo simbolizira hribovske matere, ki so z nečloveškim garanjem na strmih poljih in še bolj strmih, tudi več ur hoda oddaljenih senožetih garale, ljubile in sovražile, vendar ohranile marsikatero domačijo in njen rod do današnjih dni. Njihove zgodbe izpričujejo na ploščo izpisani verzi domače ljudske pesnice Marjuče Volf: „ … dvojni tovor so nosile, na hrbtu koš, pod srcem pa življenja klic …”.